V srednjem veku je za popolno obliko ljubezni veljala neuslišana ljubezen. Vitezi so dvornim damam izkazovali visoko cenjenost in pripadnost tako, da so pokleknili na eno koleno, a poroka ni bila možna, saj so bile dvorne dame visoko nad viteškim stanom. Klečanje pa je značilno tudi v cerkvi, še posebej med molitvijo. Dandanes je malce drugače, raje imamo uslišane ljubezni, pa vendar so zaročni prstani in običaj snubitve na enem kolenu še vedno prisotni in verjetno prva asociacija, ko pomislimo na zaroko ali poroko.
Čeprav gesto klečanja zadnje čase vidimo več v filmih, kot pa v resnici, je vseeno prav, da se je ne pozabi. Pomeni namreč, da posvečamo svoje življenje izvoljenki, se ji odpremo brez sramu, jo cenimo, spoštujemo in ji zaupamo.
Čeprav gesto klečanja zadnje čase vidimo več v filmih, kot pa v resnici, je vseeno prav, da se je ne pozabi. Pomeni namreč, da posvečamo svoje življenje izvoljenki, se ji odpremo brez sramu, jo cenimo, spoštujemo in ji zaupamo.
